Razlike in podobnosti med propikonazolom in ciprokonazolom
Temeljne skupne lastnosti
Čeprav sta različni spojini, imata oba fungicida isti primarni biokemični cilj: zavirata C14 -demetilazo, ključni encim v biosintezi ergosterola. Ta motnja ogrozi celovitost glivične celične membrane, kar na koncu zavira rast micelija in kalitev spor.
2. Sistemske lastnosti
So zelo sistemični in kažejo ambimobilno translokacijo znotraj rastline. Po nanosu s škropljenjem po listih ali privzemu korenin se te spojine zlahka absorbirajo in se lahko premikajo dvosmerno (tako akropetalno kot bazipetalno) skozi ksilem in floem.
3. Ciljni spekter bolezni
Njihova učinkovitost je predvsem proti glivičnim patogenom iz družin Ascomycota in Basidiomycota, vključno z boleznimi, kot so pepelasta plesen, rja, ožig ovojnice *Rhizoctonia* in jablanov škrlup. Predvsem so neučinkoviti proti patogenom Oomycete, kot so tisti, ki povzročajo peronosporo.
4. Učinek regulacije rasti rastlin
Sekundarni fiziološki učinek obeh je blago zaviranje biosinteze giberelina v rastlinah. Pri povišanih količinah nanašanja se lahko to začasno pokaže kot zmanjšano raztezanje internodijev ali zaostajanje v rasti.
Ključne razlike (primerjava tabele)
|
Primerjalne dimenzije
|
propikonazol
|
Ciprokonazol
|
|
Kemijska zgradba
|
Kemijsko ime: 1-[2-(2,4-diklorofenil)-4-propil-1,3-dioksolan-2-ilmetil]-1H-1,2,4-triazol
Strukturna značilnost: Vsebuje dioksolansko heterociklično obročno strukturo. |
Kemijsko ime: 1-(4-klorofenil)-4,4-dimetil-3-(1H-1,2,4-triazol-1-ilmetil)pentan-3-ol
Strukturna značilnost: ima strukturo alifatske verige pentanola brez heterocikla (razen triazolne skupine). |
|
številka CAS
|
60207-90-1
|
94361-06-5
|
|
Spekter nadzornega poudarka
|
Kaže močnejšo aktivnost proti boleznim, ki jih povzročajo glive Basidiomycota, kot so pegavost riževega ovoja, ostra pšenična pegavost, pegavost bananinih listov in pegavost listov arašidov. Zagotavlja tudi določeno stopnjo učinkovitosti proti boleznim Ascomycota, kot sta pepelasta plesen in jablanov škrlup.
|
Kaže vrhunsko učinkovitost proti boleznim, ki jih povzročajo glive Ascomycota, vključno s pšenično pepelasto plesnijo, jablanovim škrlupom, hruševim škrlupom in fižolovo rjo. Njegova učinkovitost proti bazidiomikotadam je na splošno nekoliko šibkejša v primerjavi s propikonazolom.
|
|
Primerni pridelki
|
Ima širok spekter uporabe in se uporablja predvsem na žitnih pridelkih (kot so riž, pšenica, koruza), bananah, arašidih in zelenjavi.
|
Njegova uporaba je bolj usmerjena na žita (pšenica, ječmen), sadno drevje (npr. jablane, hruške), stročnice in sladkorno peso.
|
|
Tveganje fitotoksičnosti
|
Kaže razmeroma močnejši zaviralni-učinek rastlin. Nanašanje v občutljivih fazah rasti, kot so sadike, cvetenje ali mlade plodove, lahko povzroči zastoj rastline, zvijanje listov ali deformacijo plodov. Zato je nujen strog nadzor koncentracije.
|
Ima blažji učinek zaviranja-rastlin in predstavlja manjše tveganje za fitotoksičnost. Posledično se lahko uporablja v občutljivih obdobjih razvoja pridelkov, kot je faza podaljšanja stebla pri pšenici ali faza mladega sadja pri sadnem drevju.
|
|
Fizikalno-kemijske lastnosti
|
Ima relativno višji parni tlak (0,13 mPa pri 20 stopinjah) in večjo hlapnost, kar prispeva k dobri sposobnosti prerazporeditve polja. Zaradi tega je -primeren za škropljenje proti boleznim krošenj.
|
Ima nekoliko večjo topnost v vodi (100 mg/L pri 20 stopinjah), kar omogoča hitrejši sistemski vnos in translokacijo v rastlini. Zaradi te lastnosti je še posebej primeren za metode nanašanja, kot je obdelava semen ali namakanje tal, za obvladovanje bolezni,-ki se prenašajo-iz zemlje ali semen-.
|
|
Skupne dozirne oblike
|
Koncentrat za emulzijo (EC), koncentrat za suspenzijo (SC) in emulzija olja v vodi (EW), ki se uporabljajo predvsem za pršenje.
|
Vodo{0}}razpršilni Wranule (WG), tekoči koncentrat za tretiranje plevela (FS) in koncentrat za suspenzijo (SC), primeren tako za škropljenje kot za tretiranje semen.
|
|
Ostanki in interval pred-žetvijo
|
Ima zmerno rezidualno dobo. Priporočeni interval pred{1}}žetvijo (PHI) za žitne pridelke je običajno 7–14 dni.
|
Ima relativno krajšo preostalo dobo. Priporočeni PHI je približno 5–7 dni za žitne posevke in 10–15 dni za sadno drevje.
|
Priporočila za uporabo
1. Za zatiranje ožiga riževega ovoja ali pegavosti bananinih listov je prednostno priporočljiv propikonazol zaradi njegove izjemne učinkovitosti proti tem boleznim.
2. Za zatiranje pšenične pepelaste plesni ali jabolčnega škrlupa je najboljša izbira ciprokonazol, ki zagotavlja večjo varnost uporabe.
3. V občutljivih fazah pridelka, kot so sadike ali cvetenje, se je treba izogibati uporabi propikonazola; ciprokonazol lahko obravnavamo kot alternativo.
4. Obe učinkovini predstavljata veliko tveganje za spodbujanje odpornosti gliv. Priporočljivo je, da jih kolobarite ali-mešate s fungicidi z različnimi načini delovanja, kot sta azoksistrobin ali mankozeb.
5. Kadar je potreben močnejši kurativni učinek za obstoječe okužbe, je ciprokonazol običajno boljša možnost zaradi svojih izboljšanih terapevtskih in eradikativnih lastnosti.
6. Za preventivno zaščito širokega-spektra ali pri obvladovanju najrazličnejših pridelkov in bolezni (npr. pegavost bananovih listov, ožig riževega ovoja) ponuja propikonazol širšo uporabnost.
